Sama sem rasla v družini, kjer je naša hrana bila vedno domača, tako smo jedli zelo zdravo in če rasteš v takšni družini, potem ti to tudi ostane. Pri meni so enostavno kuhinje vedno veliko pomenile, ker sem imela ta topel občutek, saj se je v kuhinji vedno kaj dobrega pripravljalo.
Ko sem odrasla sem vedela, da bom tudi sama dobra kuharica, nisem bila prepričana, katero hrano bom pripravljala, vsekakor pa sem si želela kuhinje iz katere bo velikokrat dišalo. Zelo rada pripravljam in pečem sladice, lahko bi rekla, da malo bolj rada, kot pa obroke. Ko sem razmišljala, zakaj tako rada pripravljam sladice, sem se spomnila, da je to počela rada tudi moja babica in tako sva skupaj z dedkom, kaj dobrega pojedla, kar je pripravila. Tako so zame kuhinje nekaj več, sama vem, da v kuhinji lahko pripraviš dobre in okusne jedi, da to družinski člani cenijo in isto bodo moji otroci to imeli v spominu, kot imam to sedaj jaz.
Pri meni je kuhinja narejena po mojih željah, razporeditev je takšna, da sem v kuhinji kar se da najbolj spretna, kajti vse imam okoli sebe, tako sem si tudi želela, nikoli mi ni bila všeč prevelika kuhinja, kjer moraš hoditi sem ter tja, jaz se samo obračam in vse imam pri roki.
Včasih je kuhinja bila obvezno ločena od dnevne sobe, danes pa so marsikje kuhinje povezane z dnevnim prostorom, to vse je en velik prostor, kaj je boljše je odvisno od posameznika, kaj se mu bolj dopade, meni se ne dopade, da so kuhinje ločene, rada imam povezane prostore, ker se tako več družiš z družino, to pa je bistvo hiše ali stanovanja, da smo ljudje med seboj povezani, če pa so kuhinje ločene od dnevne potem je vsak v svojem prostoru.