Že nekaj časa sem opažala, da sem nervozna in da me neprestano nekaj skrbi. Dokler sem lahko funkcionirala normalno je to bilo ok, ko pa sem videla, da je vse skupaj začelo vplivati na moje počutje in zdravje, sem vedela, da moram nekaj ukreniti. Seveda je bila meditacija dobra ideja, ampak sem bila človek, ki v meditacijo ni verjel. Enostavno mi ni bilo jasno, kako bi meni ena meditacija lahko pomagala, a ker nisem imela izbire in ker so mi določeni ljudje tudi svetovali, da naj z njo probam, sem poskusila. Moram priznati, da na prvih meditacijah nisem čutila nobenih sprememb, a sem hitro ugotovila, zakaj mi meditacija ne pomaga.
Ni mi mogla pomagati, ker se nisem prepustila. Moje misli so bile drugje in zato ker nisem verjela, se tudi ni nič zgodilo. Potem pa sem en dan bila utrujena in sem šla meditirat, samo zato, ker sem si rekla, da moram. Tisti dan, sem bila preveč utrujena, da bi razmišljala o čemerkoli in tako se je zdodilo to, da sem se enostavno prepustila občutkom. To pa je bil dan, ko je meditacija pri meni naredila poseben trenutek in ko sem spoznala, kako te lahko meditacija umiri.
Tako sme nadaljevala v tem stilu in lahko rečem, da sem bila uspešna. Danes je meditacija del mojega življenja, vsako jutro si vzamem pol ure in tako začnem dan umirjena in polna energije. Sedaj razmišljam, da bom meditacijo delala tudi zvečer, ker sedaj vem, kako to poteka in kako se umiriti in prepustiti. Tako bodo moje noči lepše in zjutraj se bom prebudila naspana in nič več utrujena in zaskrbljena.
Najbolj sem srečna, da me je meditacija naučila tega, da so skrbi nepotrebne, ker se bo itak zgodilo to, kar se ima za zgoditi in da z svojimi skrbmi, ne morem preveč vplivati na to. …