Nikoli še nisem bila v kakšni veliki kuhinji in ko sem jaz prestopila prag v času prakse, sem prvo spoznala, kako pomembna je pravilna delovna obutev, ker mi je pri prvih metrih hoje pošteno spodrsnilo. Zaposleni mi še uspeli niso povedati, kako naj bom oblečena in da je nujna delovna obutev, ker drugače ti drsi in se lahko poškoduješ.
Kako sem se počutila trapasto, prvi koraki v moji praksi, so bili dobesedno drseči in tako sem se predstavila v smehu in strahu. No, po prvem kratkem sestanku z vodjo, me je že vprašala koliko imam konfekcijsko številko in koliko je moja velikost noge, da mi uredijo delovno obleko in da mi bo delovna obutev prav.
Ko mi je spodrsnilo, sem že imela v misih, da potrebujem drugo obutev, pripravljena sem si bila kupiti sama, ko pa mi je šefica povedala, da jo dobim pri njih, sem bila še bolj vesela. Povedala mi je tudi, da moram za čistočo tako obleke kot za obutev skrbeti sama in da je delovna obutev in obleka nujna, če bom kdaj pozabila katero od teh doma, potem ne bom mogla tisti dan opravljati sovje prakse.
Všeč mi je bila šefica, ker sem videla, da ima v nulo urejene stvari, da je stroga a hkrati srčna. Seveda sem v času svoje prakse tudi pozabila doma enkrat obutev in takrat sem šla do nje n ji to povedala. Ni me poslala domov, ker bi tako imela samo stroške, mi je dejala, kmalu je bila pred mano rezervna delovna obutev in lahko sem začela delati. Nič ni prepustila naključju, ta praksa mi je dala veliko širino, prav zaradi nje, kajti naučila me je spoštovanja tako do hrane, ljudi, naučila me je skrbnosti do stvari, čistoče, kar nekaj navad sem dobila in delovna obutev pri meni je še danes vedno nuja, čista in praktična. …