Kako nepošteno se mi je včasih zdelo, da se mi življenje ni nikoli odprlo, dokler nisem naredil izpit za voditelja čolna, bil sem zaljubljen v dekle, ki me ni hotelo, kasneje sem še kar nekaj let bil sam, nikakor nisem bil srečen, potem pa sem se odločil, da naredim nekaj, kjer se bom počutil srečnega, najdem nekaj kar me veseli, kajti tako živeti nisem več želel. Iskal sem tečaje, dogodke in en dan videl reklamo za izpit za voditelja čolna, kjer pa mi je zaigralo srce.
Vedel sem, da je to prava pot, da to moram narediti, ker nisem živel na obali, sme mislil, da to ni zame in da se le spominjam poletnih dni in mi je lepo. Vsak dan sem premišljeval o tem, nikakor mi izpit za voditelja čolna ni šel iz glave, prišlo je tako daleč, da sem se pozanimal kako in kaj.
Vse je bilo izvedljivo in še danes se spominjam, kako sem sedel in sam sebi rekel, da moram to storiti. Od tistega dneva naprej, pa se je moje življenje obrnilo. Vsak dan sem se začel zbujati nasmejan, imel sem cilje, izpit za voditelja čolna mi je dal tisti adrenalin, ki ga mora imeti vsak človek.
Pomislil sem, kako malo potrebuje človek, da se kar na enkrat počuti živ, srečen, samo cilje mora imeti. Nasmejan sem hodil okoli, imel sem svoj cilj, izpit za voditelja čolna sem komaj čakal.
Kar hitro sem jaz vse to izpeljal, začel sem spoznavati ljudi, ki živijo za morje, barke, čolne in tako so tudi mene potegnili noter. Danes sem še kar samski in niti pomisliti nočem, če takrat ne bi šel delat izpit za voditelja čolna, kako bi živel danes, sedaj pa sem srečen, obkrožen z ljudmi, poleti neprestano na barki, pomorski svet me je rešil, srečen sem pozimi, ko čakam na poletje, poleti pa živim sanje, vedno, ko primem v roke izpit za voditelja čolna, se od srca nasmejim.…