Dolgo sem verjela, da so nogavice pri vadbi najmanj pomemben kos opreme. Superge so bile vedno v ospredju, potem oblačila, na koncu pa sem preprosto pograbila prve nogavice iz predala. Dokler se mi ni na enem daljšem teku zgodilo nekaj, kar me je prisililo, da spremenim mnenje. Po desetih kilometrih sem imela žulje tam, kjer jih prej nikoli nisem imela. Takrat sem prvič pomislila, da športne nogavice morda res niso nepomembna malenkost.
Začela sem malo bolj opazovati, kaj nosim. Debelina materiala, šivi, zračnost, oprijem okoli stopala. Ko sem v specializirani trgovini prvič poskusila prave športne nogavice, sem bila presenečena, kako drugačen je občutek že ob obuvanju. Stopalo je bilo stabilno, material mehak, brez tistih trdih robov, ki jih običajno sploh ne opaziš, dokler ne začnejo drgniti.
Prvi trening z njimi je bil razodetje. Brez drsenja, brez neprijetnega občutka vlage, brez razmišljanja o tem, ali me kaj tišči. Kar naenkrat sem se lahko osredotočila samo na gibanje. In to je bila največja razlika. Športne nogavice niso nekaj, kar opaziš, ko delujejo dobro. Opaziš jih šele, ko jih nimaš.
Sčasoma sem začela razlikovati tudi med vrstami. Ene za tek, druge za pohode, tretje za vadbo v dvorani. Vsake imajo svojo funkcijo in vsake naredijo vadbo nekoliko bolj prijetno. Najbolj me je presenetilo, kako zelo vplivajo na regeneracijo. Ko stopalo ni razdraženo, ko ni odvečnega trenja, se tudi naslednji dan počutiš boljše.
Danes v predalu nimam več naključnih nogavic. Imam izbor, ki ga uporabljam glede na aktivnost. In vedno, ko se odpravljam na trening, najprej posežem po pravih športne nogavice.
Ko me kdo vpraša, kaj bi priporočila kot prvo nadgradnjo pri vadbi, vedno rečem isto. Ne nove superge, ne drage dodatke. Začni pri osnovah. Športne nogavice so majhna sprememba, ki naredi presenetljivo veliko razliko. Ne samo za stopala, ampak za celoten občutek gibanja.