Novi kompostniki bodo kmalu krasili naš vrt

Danes me spremljajo same dobre novice. Že takoj zjutraj me je pozitivno presenetila očetova izjava. Po sicer dolgem premišljevanju je na koncu le sprejel odločitev. Od jutri naprej bodo kompostniki krasili naš vrt. 

Predvidevam, da ga je k nakupu kompostnikov spodbudil tudi sosed, saj je nad njimi navdušen. Sosed se je sicer nad kompostniki navdušil že pred leti in ima z njimi res dobre izkušnje. Vsi njegovi pozitivni komentarji ter priporočila pa so več kot očitno omehčali tudi očetovo trdo prepričanje o tem, kako tega naša hiša ne potrebuje. Kot mi je povedal oče, mu bo pri izbiri novih kompostnikov pomagal tudi sosed, saj se sam ne spozna dovolj dobro, da bi vedel, kateri so najbolj ustrezni za naš vrt. Njegovo sprejeto odločitev pozitivno pozdravljam.

Na vprašanja, kakšni morajo biti kompostniki, iz kakšnega materiala in pa kakšno je ustrezno mesto za postavitev kompostnika, jima bo odgovoril prodajalec na oddelku vrtne opreme, ki ima s kompostniki že kar nekaj izkušenj, predvsem pa znanja, na tem področju. Sama jima pri izbiri najboljšega oziroma najbolj ustreznega, glede na položaj našega vrta, žal ne znam svetovati. Sama nimam dovolj znanja ter izkušenj na tem področju. Sicer verjamem, da bi za informacije lahko našla tudi na spletnih portalih, vendar priznam, da imam večje zaupanje v strokovno usposobljene prodajalce v vrtnem centru v bližini našega doma. Občutek imam, da bodo tam očetu dobro svetovali in pri izbiri kompostnikov ne bo imel težav. Pustimo se presenetiti.

Kako so videti kompostniki ter, kakšna je njihova vloga, sem spoznala ne dolgo nazaj, v času poletnih počitnic. V sklopu šolske prakse sem namreč pomagala pri sajenju in zalivanju rastlin v bližnji vrtnariji. Tam sem videla veliko število kompostnikov in spomnim se, kako sem svoje navdušenje takoj po prihodu domov delila z očetom. Še malo pa bodo kompostniki že krasili naš vrt in prepričana sem, da bo nad njimi navdušena tudi mama.

Kuhinje nam po navadi pričarajo toplino in lepe spomine na hrano

Sama sem rasla v družini, kjer je naša hrana bila vedno domača, tako smo jedli zelo zdravo in če rasteš v takšni družini, potem ti to tudi ostane. Pri meni so enostavno kuhinje vedno veliko pomenile, ker sem imela ta topel občutek, saj se je v kuhinji vedno kaj dobrega pripravljalo.

Ko sem odrasla sem vedela, da bom tudi sama dobra kuharica, nisem bila prepričana, katero hrano bom pripravljala, vsekakor pa sem si želela kuhinje iz katere bo velikokrat dišalo. Zelo rada pripravljam in pečem sladice, lahko bi rekla, da malo bolj rada, kot pa obroke. Ko sem razmišljala, zakaj tako rada pripravljam sladice, sem se spomnila, da je to počela rada tudi moja babica in tako sva skupaj z dedkom, kaj dobrega pojedla, kar je pripravila. Tako so zame kuhinje nekaj več, sama vem, da v kuhinji lahko pripraviš dobre in okusne jedi, da to družinski člani cenijo in isto bodo moji otroci to imeli v spominu, kot imam to sedaj jaz.

Pri meni je kuhinja narejena po mojih željah, razporeditev je takšna, da sem v kuhinji kar se da najbolj spretna, kajti vse imam okoli sebe, tako sem si tudi želela, nikoli mi ni bila všeč prevelika kuhinja, kjer moraš hoditi sem ter tja, jaz se samo obračam in vse imam pri roki.

Včasih je kuhinja bila obvezno ločena od dnevne sobe, danes pa so marsikje kuhinje povezane z dnevnim prostorom, to vse je en velik prostor, kaj je boljše je odvisno od posameznika, kaj se mu bolj dopade, meni se ne dopade, da so kuhinje ločene, rada imam povezane prostore, ker se tako več družiš z družino, to pa je bistvo hiše ali stanovanja, da smo ljudje med seboj povezani, če pa so kuhinje ločene od dnevne potem je vsak v svojem prostoru.

Navtična trgovina me je popeljala v mislih na morje

Koliko želja dobi človek, če se spomni na morje. Sam sem se sprehajal po mestu in videl, da je bila za vogalom ena navtična trgovina, ker pa sem imel še dovolj časa, da pridem do stranke, sem si rekel, da  grem enkrat pogledat kaj ponujajo, pritegnila pa me je ena noro lepa jakna v izložbi.

Sam nisem človek, ki bi potreboval veliko stvari, tako doma nimam veliko oblačil, si pa kupim dobro in kvalitetno, ko se za nakup odločim in tako me je navtična trgovina presenetila z dobro jakno v izložbi, da sem šel v trgovino. Ko sem vstopil v trgovino, sem se takoj spomnil na morje, to te res ponese na morje, med valove, kar zaželiš si imeti en čoln in živeti nekje ob morju.

Stopil sem do moje jakne v izložbi in prosil za mojo številko, če bi jo lahko pomeril. Ko sem jaz to jakno dal gor, jaz nisem mogel verjeti kakšna je to udobnost, kako prijetno se nosi. Seveda je lahko takšna, kajti cena niti najmanj ni nizka, a tako kot sem že povedal, privoščim si eno stvar in tisto pošteno. Danes me je presenetila navtična trgovina z to jakno, niti najmanjšega namena nisem imel, da bi si v teh dneh kupil kakšno jakno, vedel pa sem, da ene prehodne jakne, proti mrazu in vetru nimam. 

Tako sem si jo kupil, še prej pa sem si ogledal druge stvari po trgovini, kajti navtična trgovina skriva polno zanimivosti in prav užitek je vse skupaj gledati. Sedaj, ko bom oblačil to jakno, mi bo navtična trgovina vedno ostala v spominu in ni dvakrat za reči, da ne bom ponovno prišel po novo jakno, ko si bom zaželel drugo. Kajti takšne jakne ima samo navtična trgovina, ki so tako dobre, udobne in kvalitetne, že dolgo takšnih jaken nisem nikjer videl.

Pistacija te zasvoji

Ta okus te resnično zasvoji in ko je pistacija enkrat na moji mizi, takrat vem, da bom pojedla vso. Kot mlada nisem nikoli jedla pistacije, ker je starši niso kupovali, danes mi je jasno zakaj ne, ne za to, ker je ne bi imeli radi, ampak zato, ker je predraga in prehitro jo poješ. Enostavno je tako, ko je pistacija enkrat doma na mizi, jo ješ in lupiš tako dolgo, da je enostavno ni več. Jaz vedno pojem čisto vse in do konca ne morem stran.

No, je pa en problem, kajti pistacija je res draga. Sama, ko hodim po trgovini in vidim ceno, me kar mine, tako rada bi si jo privoščila, a se zavedam, da je res draga, kajti, ko jo začneš jesti, jo poješ do konca, če bi jo vsaj lahko imel doma malo več časa, tako pa ne zdržiš in vedno poješ vse.

Mogoče bi se jo kdaj mogla pošteno na jesti, da mi potem ne bi več bila tako dobra, ampak bi jo bila zmožna pojesti le malo. To ne moreš verjeti, večkrat sem si že obljubila, ko je bila pistacija na mizi, da bom je bom pojedla le malo, pa mi še nikoli ni uspelo.

Kaj le ima ta pistacija v sebi, tako mamljivega in dobrega?

Verjamem, da nisem edina. Prav zanimivo je videti, ko je pistacija pri nas doma in se z fantom prav skregava zanjo, oba jo tako hitro jeva, da bi vsak dobil čim več in takoj zmanjka. Sedaj sva začela delati to, da si jo kupiva za v službo in potem ima vsak svoj mir. In povem vam, da je edino služba ta, da mi prepreči, da ne pojem vse hkrati, pistacija v službi mi zdrži celo do 3 dni, to je že velik napredek, seveda v službi ni toliko časa, kot pa je doma pred televizijo, ko je pistacija najboljša. 

Prišla sem v leta, ko potrebujem očala

V naši družini ne nosi nihče očala, tako tudi sama nisem nikoli premišljevala, da bi potrebovala očala, čeprav se mi je včasih zdelo, da se moje oči preveč naprezajo. Prišla so tista leta, ko sem videla, da se z mojimi očmi nekaj dogaja. Preden sem jaz to sprejela je minilo kar nekaj časa, kajti enostavno mi ni bilo jasno, da moj vid ni več to kar je bil. Predvsem sem to opazila tako, da ko sem morala prebrati deklaracije nisem videla od blizu črk, tako sem si izdelke na katerih je bila deklaracija odmikala od oči, da sem dobila tisto daljino, ko sem lahko prebrala besede.

Prelom pa je bil, ko sem pri prijateljici pogledala na telefon in si ga odmaknila na daleč. Prijateljica mi je tako rekla, če ne vidim dobro in če je mogoče čas za očala, ker je videla, da odmikam telefon od sebe stran in da je to prvi znak, da na kratko ne vidim dobro. No, jaz še tega nisem vedela. Tisti dan sem prvič začela premišljevati, če res potrebujem očala in ugotovila, da to počnem že nekaj časa, vendar nisem polagala pozornosti, ker enostavno pri nas nihče ni nosil očala.

Prišlo je tako daleč, da sem šla na pregled in seveda mi je bila ugotovljena dioptrija, ni bila visoka, a za očala je definitivno bila, ker sem v službi delala za računalnikom in je zdravnik rekel, da mi bodo črke manj letale in da bom lažje delala, da ne bom naprezala oči.

Tako sem dobila svoja prva očala in ja potrebovala sem jih, to sem videla takoj, ko sem jih dala gor in šla delat za računalnik, to je bilo čisto nekaj drugega, kot pa prej. Res, sem očala potrebovala in končno jih imam. Moram pa se še navaditi na njih, ker sem sama sebi smešna. 

Senčila na rojstnem dnevu

Moja hčera je bila povabljena na rojstni dan sošolke domov, ker pa so otroci bili še majhni smo starši avtomatsko tudi ostali. Otroci so se tako igrali zunaj in njena mama je spustila senčila, da nismo me neprestano gledale ven. Bilo je prav zanimivo, kako se je stvar stopnjevala. Prvo smo se mamice lepo posedle za mizo, kjer nas je postregla z kavico in piškoti, klepetale smo in vsake toliko je katera mamica pogledala ven, kaj delajo otroci. Ko je to videla lastnica hiše, ji je bilo dovolj, da se me ne moremo sprostiti in da gledamo otroke in je senčila na oknih spustila do sredine. 

Jaz osebno sem res mislila, da je senčila spustila zaradi sonca, ki je svetilo v sam dnevni prostor, kasneje pa je senčila spustila še bolj dol in zraven dodala, da mora to narediti, ker neprestano gledamo otroke, kaj kateri počne in da ne bi kateri kam padel. Po eni strani sem jo razumela, da je spustila senčila, ker je zunaj z otroki bil njen mož in jih je čuval. Po drugi strani pa nam ni bilo prijetno, ko kar nismo vedele, kje so sedaj naši otroci in kaj počnejo. 

Jaz priznam, da sem kar malo pozabila na svojo hčerko, to pa zato, ker so me presenetila njena senčila, saj je bila vse avtomatika in so mi bila res lepa. Že prej sem vedela in seveda videla, da je hiša moderna, morala je biti precej draga, a so me senčila presenetila, ker so bila res lepa, moderna in avtomatska. Njej ni bilo potrebno narediti ničesar drugega, kot da je pritisnila na gumb in senčila so se naravnala, spustila tako, kot je želela.

Vsak bi si želel takšna senčila, prepričana pa sem, da so res draga, ker je bilo tako tudi videti, ta senčila ne morejo biti poceni in ne more si jih vsak privoščiti. 

Šel sem gledat tende cenik je bil čisto primeren

Preselil sem se v eno podnajemniško stanovanje, ki sem res komaj čakal, da grem tja živet, bilo je lepo, na lepi lokaciji, le da nisem vedel, da imam vzporedno od mene grozno sosedo, ki vedno dela trenje, no jaz sem to rešil tako, da sem šel gledat tende cenik me niti ni zanimal, ker sem hotel mir pred njo in obstajajo stranske tende, ki se montirajo na zid.

 Vedel sem, da bo komplicirala, če tende ne bom pravilno montiral, zato sem bil na to še kako pozoren. Tisti dan je ženska skorja znorela, ko je videla kaj počnem, da ne bo več videla do mene zaradi tende cenik pa je bil tako ugoden, da bi takrat najraje kupil kar dve in eno montiral na eno stran in drugo na drugo, vendar z drugim sosedom nisem imel nobenih problemov, tako da mi ni bilo potrebno delati tega. 

Lahko si predstavljate, kako je ženska norela, kajti še nobeden v bloku ji ni nikoli nič povedal nazaj, jaz pa sem ji dobesedno pred nos montiral tendo ,da bo le mir in ji to tudi dal vedeti. Prvi dan, ko me je srečala na hodniku, me niti ni več pogledala, imle sem mir, ker drugače se ni znala nič prijaznega pogovarjat in je boljše, da me niti ne pogleda. Tako so res super te tende cenik ni tako drag, da si ne bi rešili problema z sosedi, če ga imate, ker potem imate res zasebnost in nihče vam ne more več težiti, ker vas preko tende ne vidi in niso drage tende cenik je povsod podoben in tako jih dobite že skorja vsepovsod, kjer prodajajo navadne tende.

Kako lepo je imeti zasebnost pred sosedovimi pogledi, še posebej, če so ti sosedi nesramni, to vam lahko nudijo stranske tende cenik pa ni tako visok, da si jih ne bi mogli privoščiti.

Ali vam je všeč šolska torba na kolesih

Včasih so otroci nosili standardne torbe in nobeden ni kompliciral, kakšno torbo bo imel otrok za v šolo. Torbe so se dobile klasične in glavno je bilo, da jo je otrok čuval. Danes pa živimo čisto v drugačnem času in so se pojavile na trgu različne torbe, šolska torba na kolesih, torbe kot kovčki, klasične torbe. 

Starši so tako zmedeni, še posebej pri mlajših šolarjih. Radi bi svojemu otroku kupili dobro torbo, če je to šolska torba na kolesih, ali je to klasična torba, pa ne znajo več precenit. Tako imajo problem, že z torbo. Ne vem zakaj so lahko otroci včasih nosili zvezke v čisto klasični torbi in je bilo vse ok, danes pa se komplicira na veliko. Ko pridemo v trgovino z šolskimi torbami, nam prodajalka pokaže toliko torb in za vsako torbo pove kaj uporabnega in dobrega. Tako šolska torba na kolesih dobi točke, ker je otrok ne potrebuje nosit na hrbtu in s tem si ne uničuje hrbtenice in svoje drže. To je že res in postaneš ves srečen, da si dobil dobro šolsko torbo za otroka, dokler ti ne pove slabe lastnosti, da šolska torba na kolesih lahko povzroči slabo držo otroka, ker njegova drža, ko vleče torbo za sabo ni ravna. Pa smo spet na začetku, ali je šolska torba na kolesih še vedno tako dobra za našega otroka. 

Potem začnemo gledati klasične torbe in že nas prodajalka posvari, da so današnje torbe res težke in da je težko nositi takšno breme na hrbtu, pa smo spet tam. Resnično danes nobeden ne ve ali je boljša šolska torba na kolesih, ali pa klasična. 

Vsak starš pa se kasneje za eno odloči in jo tudi zagovarja v upanju, da je kupil najboljše. Pri meni sigurno ne pride v poštev šolska torba na kolesih, ker se mi enostavno ne zdi primerna, raje ostajam na klasični torbi.

Če nimaš denarja je fitnes na prostem idealna rešitev za lepo postavo

Kot študent nisem imel denarja, da bi si privoščil vsak mesec fitnes karto, sem pa začel hoditi na fitnes na prostem, kjer sem lahko telovadil, da sem skrbel za svojo postavo. Sprva, ko sem prišel v mesto živet zaradi študija, nisem poznal ničesar, videl sem, da jih je veliko hodilo na fitnes a jaz nisem imel toliko denarja, da bi si to lahko privoščil, navajen pa sem bil telovadit skoraj vsak dan. 

Tako sem se po enem tednu odločil, da grem malo na tek okoli mesta in takrat videl fitnes na prostem, kar nasmejalo se mi je, ker sem vedel, da je to to, kar potrebujem, čisto dovolj telovadbe zame, več ne potrebujem, ne potrebujem notranjega fitnesa. Tako sem začel prihajati na fitnes na prostem vsak drugi dan in telovadil po eno uro in pol. 

Začel sem opažati, da je veliko mojih znance, sošolcev nehalo hoditi na klasični fitnes, začeli so ponočevati, jaz pa sem še vedno ohranil fitnes na prostem in pri tem vztrajal. Drugi so se zapustili in sedaj ko jih vidim po kakšnih dveh letih sem šokiran, kako so se zapustili, prav videti je bilo, da ne hodijo več na fitnes in da so zaplavali v čisto druge vode. Sam sem bil športnik že od malega in to imam v krvi, rad tečem in telovadim, tako mi je ta kombinacija, da včasih pritečem na fitnes na prostem in potem tam še telovadim super zadeva, kasneje po telovadbi pa se počasi odpravim peš domov, če mi je do teka pa tečem. Meni fitnes na prostem da veliko in srečen sem da obstaja in lahko telovadim zastonj, kajti ne predstavljam si, da bi dajal vsak mesec za fitnes karto, ki pa ni poceni. Se je zgodilo že večkrat, da sem šel na fitnes na prostem in telovadil, ko je začelo deževati in to me ni kaj dosti zmotilo, razen, če je res bil močan naliv, drugače pa sem se prepustil.

Parket je še vedno na prvem mestu

Veliko vrst tal si lahko izberete v trgovini, a meni je še vedno parket tisti prestiž, če ga imate v svojem domu. Mi smo se preselili in kupili stanovanje v slabem stanju, vendar je bila cena stanovanja ugodna, tako da se nismo obremenjevali. Že ob samem nakupu smo vedeli, da bodo dobesedno ostale samo stene, ker ga bomo popolnoma renovirali, tako tla, kamor bomo dali parket, stene, cevi, elektriko, spremenili bomo prostore in tudi dodali kakšno steno. 

Ko se je delo začelo, pa so konca smo zapravili še enkrat toliko denarja za renoviranje, ampak dobili prestižno stanovanje, ki če bi ga želeli lahko prodamo za enkrat višjo ceno. Gledali smo na prestiž, tako smo izbrali drag parket, prestižna velika okna, notranja lesena vrata in seveda velika prestižna vhodna vrata, ki naredijo piko na i. Sama oprema stanovanja ni bila težka, pomagali so nam trgovci, tako smo skupaj z načrti dobili opremljene prostore. Moram pa reči, da tla res naredijo piko na i, ker smo dali ta prelepi parket po celem stanovanju so bili prostori povezani med seboj.

Ja, danes je veliko druge ponudbe za polaganje tla, vendar se mi zdi, da je še vedno na prvem mestu parket, saj daje sijaj, prestiž, toplino v prostoru. Že kar nekaj časa so moderne tudi ploščice, vendar mene ne kupijo, meni dajejo gladen videz in ravno zato, jih v stanovanju ne bi mogla nikoli imeti v prostorih razen seveda v kopalnici, pa še tam bi imela talno gretje.

Naše stanovanje je sedaj res lepo, ko pogledamo slike od prej in sedaj, ne moremo verjeti, da je bilo takšno stanovanje tukaj, kajti spremenjeno je v celoti in če ne bi videli že prej, da lahko naredimo takšno stanovanje, ga sigurno ne bi kupili. Tla so bila lesena stara, sedaj pa je parket po vseh prostorih in prav lepo je videti, ko se zliva iz sobe v sobo.

 …