Nikoli si nisem mislila, da bom nekoč ena tistih oseb, ki z veseljem vsak dan skrbi za balkonske rože. Ko sem se preselila v novo stanovanje z majhnim balkonom, sem si želela nekaj barve in življenja. Sprva sem kupila le dve koriti s pelargonijami, ker sem slišala, da so nezahtevne. Postavila sem ju na ograjo in upala, da mi ne ovenijo v prvem tednu.
Vsak dan sem jih zalila, se malo pogovorila z njimi in ne vem kako, ampak so začele uspevati. Rože so se razrasle, cvetovi so bili intenzivnih barv, balkon pa je začel dobivati čisto novo energijo. Počasi sem dodajala še druge vrste – viseče surfinije, dišečo lavando, nekaj zelišč in celo majhen paradižnik.
Niti opazila nisem, kako je skrb za balkonske rože postala del moje vsakodnevne rutine. Zjutraj, še pred službo, preverim zemljo, odstranim suhe liste, po potrebi zalijem. Ob koncu dneva pa si ob kozarcu vina na balkonu pogledam svoj mali vrt in si rečem, da je vsak trenutek truda poplačan.
Presenetilo me je tudi, kako zelo so rože vplivale na moje počutje. Balkon je postal prostor za sprostitev, za pogovor, za kratek pobeg iz vsakdanjega tempa. Tudi mimoidoči včasih pogledajo navzgor in se nasmehnejo, kar je lep opomnik, da narava, četudi v koritih, osrečuje ne samo mene, ampak tudi druge.
Danes si ne predstavljam več balkona brez rož. Vsako sezono poskusim kaj novega, učim se iz napak in uživam v malih zmagah. Balkonske rože so postale moj najljubši del doma in najbolj prijetna oblika vsakodnevne pozornosti do lepote.
Z leti sem se naučila tudi, katere balkonske rože najbolje uspevajo na moji sončni legi in katere kombinacije barv ustvarijo najlepši učinek. Zdaj že spomladi nestrpno čakam, da se temperature dvignejo in lahko začnem z zasaditvijo. Občutek, ko prve cvetlice zacvetijo, je neprecenljiv.
Balkonske rože so postale moj majhen, a pomemben ritual in vir veselja, ustvarjalnosti ter notranjega miru v vsakdanjem življenju.…